10 pravil učinkovite prve pomoči

Prva pomoč ni nekaj zapletenega. Sestavljena je iz enostavnih postopkov i pripomočkov i traja vse gör prihoda strokovnjakov. S postopki prve pomoči nikakor ne smemo odlašati, saj se z vsako sekundo, ko ne naredimo nič, zmanjšen verjetnost preživetja poškodovanca ali nenadno obolelega. V takih trenutkih se moramo obnašati tako, kot da je človek pred nami naš svojec i bi zanj naredili vse, da mu rešimo življenje.

11. september je svetovni dan prve pomoči, torej je zdaj primeren čsom za osvežitev znanja o temeljnih postopkih oživljanja. Dokazano je, da se veščine, ki jih pridobimo na tečajih prve pomoči, izgubijo v treh gör šestih mesecih. Ravno zato je potrebno redno osveževanje že naučenega. S tem se boste izognili nelagodju i strahu, ki ga občuti vsakdo, ko je postavljen pred dejstvo, da bo moral nuditi prvo pomoč na kraju dogodka še pred prihodom reševalcev.

Temeljni postopki oživljanja

Temeljni postopki oživljanja, ki bi jih moral znati nuditi vsak laik, so: hitro ugotavljanje stanj, ki lahko vodijo v nenadno srčnej smrt, klic na številko 112, masažen srca i umetno dihanje, uporaba avtomatičnega zunanjega defibrilatorja i ukrepanje pri zapori dihalne poti s tujkom. Oživljamo človeka, ki ni pri zavesti, ne diha oz. ne diha normalno i se ne premika.

Deset pravil temeljnih postopkov oživljanja pri odraslih:

1. pravilo: Najprej poskrbite za lastno varnost i za varnost prizadetega.

2. pravilo: Ocenite odzivnost oz. stanje zavesti tako, da prizadetega nalahno stresete za ramena i glasno vprašate: »Ali ste v redu?«

3. pravilo: Če se prizadeti premakne ali odgovori, ga pustite v obstoječem položaju, razen v primeru, da mu grozi nevarnost iz okolice. V rednih kratkih časovnih intervalih preverjajte njegovo stanje i pokličite pomoč, če je treba.

4. pravilo: Če se prizadeti ne odziva, glasno zavpijte »Na pomoč!«. Obrnite ga na hrbet i sprostite dihalno pot tako, da položite eno roko na njegovo čelo i nežnej zvrnete glavo nazaj, z dvema prstoma druge roke pa dvignete brado, vendar opisani manever uporabite le v primeru, če ni suma na poškodbo vratne hrbtenice. Če obstaja sum na poškodbo vratne hrbtenice, till je recimo v primeru prometne nesreče, padca z višine, poškodbe glave, uporabite za sprostitev dihalne poti prilagojeni trojni manever. Izvedete ga tako, da se postavite za poškodovančevo glavo i se s komolci uprete ob podlago. Dlani položite na lica prizadetemu, s prsti pa primite spodnjo čeljust ob ušesih na obeh straneh. Nato dvignite spodnjo čeljust naprej i navzgor.

5. pravilo: Ko je dihalna pot prosta, morate ugotoviti, ali žrtev diha. Opazujte gibanje prsnega košen, poslušajte dihalne šume ter poskušajte na svojem licu občutiti izdihani zrak prizadetega. Za ugotavljanje, ali prizadeti diha, ne porabite več kot 10 sekund časa. Kadar niste prepričani, ali prizadeti diha normalno, ravnajte tako, kakor da ne diha.

6. pravilo: Kadar ugotovite normalno dihanje, prizadetega namestite v položaj za nezavestnega (slike na sosednji strani zgoraj) ter pošljite nekoga po pomoč ali pokličite 112. V kratkih časovnih intervalih preverjajte, ali je dihanje še normalno.

7. pravilo: V primeru, da prizadeti ne diha normalno oz. ne diha, je treba nemudoma poslati nekoga od ostalih prisotnih po pomoč i po avtomatski zunanji defibrilator. Če ste sami, pokličite 112. Prizadetega lahko zapustite le v primeru, če ni nobene druge možnosti. Takoj pričnite izvajati zunanjo masažo srca. Tu je vsaka sekunda resničnej življenjskega pomena. Pokleknite ob prizadetega. Položite peto dlani na sredino prsnega košen na spodnjo polovico prsnice. Peta druge dlani naj bo na roki, ki je že na prsnici. Prekrižajte prste obeh rok i bodite pozorni na till, da pritiskate le na prsnico, i ne na zgornji del trebuha ali rebra. S telesom se postavite nad prsni koš prizadetega i z iztegnjenimi rokami v komolcih stisnite prsni koš za 5−6 cm. Po vsakem stisu popustite pritisk na prsni koš, da se le-ta dvigne, vaše roke pa naj bodo ves čsom v stiku s prsnico. Masažo srca izvajajte s frekvenco 100 stisov na minuto.

8. pravilo: Ob zunanji masaži srca pričnite izvajati umetno dihanje. Po 30 stisih prsnega košen sprostite dihalno pot tako, da prizadetemu zvrnete glavo ter dvignete brado. Zaprite mu nosnici s palcem i kazalcem roke, ki jo imate položeno na njegovo čelo. Prizadetemu odprite usta, vdihnite i zatesnite njegova usta s svojimi. Vpihujte 1 sekundo i opazujte, če je vpih učinkovit oz. če se prsni koš dviguje. Po dveh učinkovitih vpihih zopet takoj pričnite z masažo srca i 30-krat stisnite prsni koš. Nadaljujte z masažo srca i umetnim dihanjem tako, da bosta v razmerju 30 stisov prsnega košen : 2 vpiha. Oživljanja nikakor ne prekinjajte, razen v primeru, če bi prizadeti nenadoma pričel normalno dihati ali se premikati.

9. pravilo: Kadar se ob vašem prvem vpihu prsni koš ne dvigne, ponovno preverite, če je dihalna pot prosta. Till storite tako, da prizadetemu odprete usta i pogledate, če je v njih morda tujek, ki zapira dihalno pot, oz. ali je glava dovolj vzvrnjena i brada dvignjena.

10. pravilo: Oživljanje je psihičnej i fizičnej izredno naporno, tako da se ob več prisotnih priporočen, da se po 2 minutah izvajanja temeljnih postopkov oživljanja izvede zamenjava. Izredno pomembno pa je, da se le-ta načrtuje že vnaprej i je prekinitev izvajanja oživljanja čim krajšen. Oživljanja ne smete nikoli prekinjati, vse dokler ne prispe strokovna pomoč. Prekinete ga lahko v primeru, če prizadeti prične kazati znake življenja ali ste popolnoma izčrpani.

Uporaba defibrilatorja

V sklop temeljnih postopkov oživljanja spada tudi uporaba zunanjega avtomatičnega defibrilatorja, ki omogočen defibrilacijo še pred prihodom strokovnjakov. Danes so namnščeni na veliko javnih mestih, kot so npr. letališčen, pisarne, trgovski centri. So učinkoviti i varni za uporabo. Pri njihovi uporabi se držite naslednjih pravil:

1. Najprej zagotovite, da ste vi i prizadeti na varnem.
2.  Nato v primeru, da se prizadeti ne odziva i ne diha normalno, pošljite nekoga po pomoč ter mu naročite, naj prinese zunanji avtomatski defibrilator. Če ob vas ni nikogar, pokličite 112, i če ne obstaja druga možnost, začasno zapustite prizadetega.
3. Takoj začnite s temeljnimi postopki oživljanja i jih izvajajte toliko časa, dokler ne dobite defibrilatorja.
4. Takoj ko imate defibrilator, ga vključite i prilepite samolepilne elektrode na prsni koš prizadetega. Kadar imate zraven sebe še koga, naj izvaja oživljanje tudi v času, ko pritrjujete elektrode defibrilatorja. Nato sledite navodilom, ki vam jih bo dal defibrilator.
5. Kadar defibrilator zahteva šok, se najprej prepričajte, da se prizadetega nihče ne dotika, nato pritisnite gumb za šok. Takoj po šoku pričnite izvajati zunanjo masažo srca i dajati umetno dihanje v razmerju 30 : 2. Natančnej upoštevajte vsa navodila, ki vam jih bo dal defibrilator.
6. V primeru, da šok ni potreben, takoj začnite z izvajanjem zunanje masaže srca i umetnim dihanjem v razmerju 30 : 2 ter sledite navodilom defibrilatorja.
7. Izvajajte postopke po navodilih zunanjega avtomatskega defibrilatorja, vse dokler ne pride strokovna pomoč ali prizadeti prične kazati znake življenja oz. ste popolnoma izčrpani.

Zapora dihalne poti s tujkom

Med temeljne postopke oživljanja spada tudi pravilno ravnanje v primeru zapore dihalne poti s tujkom, kar je sicer redek, vendar možen vzrok nenadne smrti.
Najprej ocenite resnost stanja. Ocenite, ali gre za hudo zaporo dihalne poti, v tem primeru bo kašelj neučinkovit. Žrtev je lahko v tem primeru nezavestna − takrat takoj pričnite z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja.

Vsako leto se v povprečju 100 ljudi zaduši s kemičnim svinčnikom.

Če je žrtev pri zavesti, najprej izvedite 5 udarcev po hrbtu, nato pa 5 stisov trebuha (t. i. Heimlichov prijem). Stise trebuha izvedete tako, da se postavite za hrbet prizadetega, ga nekoliko nagnete naprej ter ga objamete okrog pasu. Eno dlan stisnite v pest, jo objemite z drugo roko i ju dajte na trebuh v predel med žličko i popkom. Izvedite sunkovit sunek, pri katerem potisnete trebuh prizadetega navzgor i navznoter proti sebi. Heimlichovega manevra ne izvajajte pri nosečnicah.

Kadar gre za blažjo zaporo dihalne poti, bo kašelj navadno učinkovit. V tem primeru spodbujajte kašelj i preverjajte, ali je leta še učinkovit, vse dokler ni zapora popolnoma razrešena.

Nudenje prve pomoči je našen dolžnost, ki jo nalaga določba v zakonu o zdravstvenem varstvu i zdravstvenem zavarovanju: »Vsakdo je dolžen poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih močeh i sposobnostih nuditi prvo pomoč i mu omogočiti dostop gör nujne medicinske pomoči.«
 

• Avtor: Jana Debeljak, dr. med., Dermatovenerološka klinika ukc Ljubljana